1. branik

SPOMENIK PADLIM V 1. SVETOVNI VOJNI V PARKU SPOMINOV V ČRENŠOVCIH

Prva svetovna vojna ali Velika vojna se je začela 28. julija 1914 z atentatom na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo v Sarajevu in se je končala s podpisom premirja v Compiegnu 11. novembra 1918.  Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Način bojevanja je botroval dejstvu, da so bile uničene celotne pokrajine, mesta in vasi. Na koncu vojne je bilo ocenjeno, da so vojaške in civilne izgube na obeh straneh znašale preko 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Umrlo je 10 milijonov vojakov in 7 milijonov civilistov.

V Sloveniji so v spomin na žrtve 1. svetovne vojne postavljeni različni spomeniški objekti: kamnite plošče, obeliski in kvadri, kipi in različne stavbe, ki so bili postavljeni med obema vojnama v spomin na slovenske vojake, padle na različnih frontah. Spomeniki, ki so bili pogosto postavljeni na pokopališčih, v zavetju farnih cerkva, so pogosto pomensko označeni z letnicama začetka in konca prve svetovne vojne, z različnimi simboli in najpogosteje imeni padlih. V Črenšovcih so na sotoku šestih poti ob cerkvi Povišanja svetega križa, kjer je bilo nekoč malo sejmišče, leta 1939 postavili spomenik padlim. Vrh spomenika predstavlja krilati angel, ki drži v rokah padlega vojaka. Na stebru 4-metrskega spomenika so izpisana imena 122 padlih vojakov (29 iz Črenšovcev, 28 iz Gornje Bistrice, 23 iz Dolnje Bistrice, 17 iz Trnja, 13 iz  Žižkov in 12 iz Srednje Bistrice), žrtev 1. svetovne vojne, iz vseh šestih vasi današnje Občine Črenšovci. Spomenik je bil odkrit 1. septembra leta 1940. Na dan blagoslovitve so se pri trgovini g. Kramarja zbirali fantovski odseki, dekliški krožki, vojaki, gasilci in godba iz Žižkov, od koder so se v procesiji odpravili v cerkev. Po maši se je na sejmišču zbralo 6.000 ljudi. Častna gosta sta bila zastopnik ministra vojske in mornarice major Pavlovič in srenski podnačelnik g. Rijavec. Spomenik sta blagoslovila župnik Matija Zadravec in novomašnik Kolenko.

Danes je spomenik umeščen v Parku spominov, ki je bil urejen leta 2007, kjer ga obkrožajo doprsni kipi zaslužnih rojakov – dr. Ivana Zelka, dr. Franca Cigana, Jožefa Godine.

Dr. France Cigan iz Žižkov je ljudsko šolo obiskoval v domačem kraju. Šolanje v gimnaziji je začel v Veržeju, nadaljeval pa v Ljubljani in jo zaključil v Mariboru. Teologijo je študiral na Teološki fakulteti v Ljubljani in 7. julija 1935 bil posvečen v duhovnika. Kot salezijanski duhovnik se je veliko posvečal vzgoji mladine, zato se je znašel med drugo svetovno vojno med izgnanci v Srbiji, ob koncu vojne pa v taborišču v Spittalu ob Dravi na avstrijski Koroški. Leta 1946 je v Padovi doktoriral iz teologije. Študij je nadaljeval na glasbeni akademiji v Gradcu. Med študijem je na avstrijskem Koroškem ustanovil orglarsko šolo in jo tudi sam vodil. Ustanavljal je godbe na pihala in različne zbore, med njimi centralni mešani pevski zbor Jakob Petelin Gallus.

V svojem glasbenem ustvarjanju se je odlikoval kot skladatelj, zbiratelj in harmonizator ljudskih pesmi. V celoti obsega Ciganov opus nad 1550 skladb oz. naslovov. Med izvirnimi deli imata večji obseg ‘klasična uvertura’ za mali orkester ter kantata ‘Ustoličenje karantanskega kneza’. Krščanska kulturna zveza Celovec je izdala številna njegova dela: Slovenske narodne pesmi z duhovno in posvetno vsebino za moške, mešane, otroške in mladinske zbore, Ustoličenje Karantanskega kneza in zbirko Vsaka vas ima svoj glas. Objavljene so njegove poljudno-strokovne razprave o slovenski koroški ljudski pesmi v knjigi »… da ne pojdejo z nami v grob!« (Celovec 2002). Obsežen del njegovega opusa še ni objavljen: samospevi, instrumentalne skladbe, skladbe za klavir, priredbe za godbo na pihala, priredbe za tamburaški orkester in drugo.

Leta 1959 je v Celovcu ustanovil mešani pevski zbor Jakob Gallus-Petelin, v katerega so bili vključeni pevci iz vse južne Koroške.

V okviru Koroške dijaške zveze, ustanovljene decembra 1961, je France Cigan ustanovil mladinski mešani in fantovski zbor, ki sta nastopala na raznih prireditvah. Zelo odmevne so bile akademije Slovenske gimnazije ob zaključku šolskega leta, ki so bile zamisel profesorja Franceta Cigana. Na njej so nastopili vsi zbori, ki jih je on ustanovil in vodil. Krščanska kulturna zveza se je po Ciganovi smrti odločila, da vsako leto ob obletnici njegove smrti pripravi osrednji koncert Koroška poje, ki je prerasel v danes zelo znano in odmevno zborovsko srečanje.

Kot glasbeni pedagog je trdil, da glasbeno nenadarjenih mladih ljudi ni, razlika je le v stopnji glasbene kvalitete. Za njegovo glasbeno delo med našimi rojaki na Koroškem, dolgo časa “neopaženo”, mu je bila po smrti podeljena Gallusova plaketa, najvišje pevsko odličje Republike Slovenije. Ob 30. obletnici njegove smrti je potekala v spomin na izjemnega glasbenika prireditev Teden duhovnosti in kulture, v sklopu katerega je bil v parku spominov v Črenšovcih odkrit njegov kip.

* Jožef Godina je predstavljen pri 2. braniku in dr. Ivan Zelko pri 5. braniku