2. branik

SPOMINSKA SOBA JOŽEFA GODINE/GROB JOŽEFA GODINE NA POKOPALIŠČU NA DOLNJI BISTRICI

Jožef Godina, duhovnik, publicist, urednik in Maistrov borec za priključitev Prekmurja, je bil rojen leta 1898 očetu Marku in materi Mariji na Dolnji Bistrici.

Jožefov birmanski boter, duhovnik Jožef Klekl, je usmeril mladega Jožefa v slovensko šolo, kjer se je mladi Godina navzel slovenske zavesti. Pri Kleklu se je kot dijak in prvi predsednik Društva prekmurskih dijakov ogreval za rodoljubne ideje.

Kot gimnazijec v škofovih zavodih v Šentvidu pri Ljubljani je moral med 1. svetovno vojno na rusko in italijansko fronto. V času mirovne konference v Parizu o določanju državnih meja je bil mladi Jožef Godina navdušen za priključitev Prekmurja k Jugoslaviji. Rešitev svojega ljudstva izpod madžarske oblasti je videl v vojaški zasedbi Prekmurja, kar je načrtoval že general Rudolf Maister. Sam se je pogumno odločil, da pripelje jugoslovanske čete čez Muro na prekmurska tla. 24. decembra 1918 je to tudi storil in tako osvobodil svojo rojstno vas. Pozneje je bil izdan, ujet in obsojen na smrt. Iz Sombotelskega zapora je ušel in se v zahvalo za rešitev odločil za duhovniški poklic. Duhovnik je postal 1925. leta. V misijonski tiskarni v Grabljah pri Domžalah je urejal in skrbel za izdajanje katoliških misijonov, misijonarskih koledarjev in druge literature. V drugi svetovni vojni je odšel v tujino. Najprej se je umaknil v Rim, pozneje v Severno Ameriko. V Clevelandu je ustanovil sobotno slovensko šolo in vodil slovensko pisarno, ki je veliko pomagala slovenskim izseljencem. Tudi v tujini je izkazoval močno narodno zavest. Zanj je slovenstvo predstavljalo stvar zavesti in srca. Ostati Slovenec je zanj pomenilo biti zvest samemu sebi. Pred smrtjo je deloval kot duhovnik pri šolskih sestrah v Pliberku na avstrijskem Koroškem, kjer je 1986. leta umrl in bil pokopan. Leta 2011 so bili posmrtni ostanki Jožefa Godine preneseni iz Pliberka na avstrijskem Koroškem na dolnjebistriško pokopališče, kjer je želel biti pokopan.

Spomenik je zaradi trajnosti iz prvovrstnega italijanskega granita, izdelali so ga v Mariboru.

Godinova domačija je bila leta 2003 vpisana v Register kulturne dediščine Slovenije s področja arhitekture.

Ob 115-letnici njegovega rojstva je bila 22. septembra 2013 v okviru dnevov evropske kulturne dediščine na njegovi domačiji (Dolnja Bistrica 89) odkrita spominska plošča. Ob tej priložnosti je potekala tudi otvoritev spominske sobe s stalno razstavo o njegove življenju in delu.

Stroške prenosa posmrtnih ostankov Jožefa Godina in spomenika, kakor tudi spominske plošče in odprtja spominske sobe leta 2013, je v celoti pokrila njegova nečakinja in dedinja, hčerka brata Štefana, magistra Karolina Dragica Godina, doktor medicine specialist, ki do smrti skrbi za njegov grob in spominsko sobo.

Ob 99-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je bil v Spominskem parku v Črenšovcih odkrit doprsni kip Jožefa Godine, ki sta ga odkrila Anton Törnar, župan Občine Črenšovci, in Edvard Jakšič, nečak Jožefa Godine. Kip je blagoslovil Ivan Krajnc, župnik župnije Črenšovci.